A. M. Slomek Nadkofija Maribor Slovenska kofovska Konferenca Biblija.net Radio Ognjie Exodus TV

Zgodovina

Iz zgodovine mariborske stolnice

Zgodovina mariborske stolnice sega v drugo polovico 12. stoletja, ko se v nastajajočem mestu pod gradom omenja župnik Konrad, ki je imel sedež pri cerkvi, ki jo je pozidal štajerski mejni grof Otokar III. Prvotno je to bila enoladijska romanska zgradba z lesenim stropom in polkrožno apsido. Vzporedno z razvojem mesta, se je večala tudi mestna župnijska cerkev posvečena Janezu Krstniku.

Sredi 14. stoletja so glavni ladji prizidali severno in južno stransko ladjo; v letih 1380-1390 so dozidali še prezbiterij in ga gotsko opremili. Iz te dobe so znameniti sklepniki-podobe štirih evangelistov na stropu prezbiterija in gotske sedilije-sedeži za duhovnika.

V začetku 16. stoletja so v glavni in na stranskih ladjah odstranili lesen strop in celotno zgradbo gotsko obokali, kakor pove napis iz leta 1520, ki je na severni steni glavne ladje.

V baročni dobi so prizidali obe kapeli: leta 1716 kapelo Sv. Frančiška Ksaverija z bogato štukaturo in leta 1775/76 kapelo Sv. Križa, v kateri je dunajski dvorni slikar Adam Mölk leta 1775 napravil fresko s prizorom "Najdenje Sv. Križa"; Križev oltar pa je izdelal mariborski mojster Jožef Holzinger. Iz te dobe so tudi znamenite korne klopi in Holzingerjevi reliefi s prizori iz življenja Janeza Krstnika. 

V baročni dobi je nastal tudi oltar Sv. Florijana iz leta 1699 in poznogotski kip božje Matere Marije iz leta 1500. Približno v tem času so postavili tudi mogočen baročni glavni oltar, ki pa so ga leta 1894 žal odstranili iz stolnice in je zdaj v župnijski cerkvi Sv. Križa-Heiligenkreuz am Waasen v avstrijski Štajerski.

Zanimiva je tudi kopija Rubensovega "Postavljanja križa" (1609/10), original je v katedrali v Antwerpnu. Iz prejšnjega stoletja je tudi neogotska orgelska omara, ki v sebi krije mogočne orgle, ki jih je leta 1981 izdelala nemška firma "Walcker". Orgle imajo 3 manuale in 37 registrov.

V zvoniku, ki je bil prvotno visok 76 m, po udaru strele leta 1792 pa le 57 m, so štirje zvonovi (C-2300 kg, Es-1600 kg, F-900 kg, A-530 kg).
Ko je blaženi škof A.M. Slomšek 4.9.1859 prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, je dotedanja mestna župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika postala škofova cerkev-stolnica. Ime "stolnica" izvira iz grško-rimske kulture, ki posebno pomembnim službam namenja vzvišen prostor in poseben sedež-katedro (gr. Kathedra-sedež). Ker je škof predstojnik krajevne Cerkve-škofije, pri izvrševanju svoje službe sedi na vzvišenem sedežu-katedri, zato se tudi škofova cerkev imenuje katedrala-stolnica.

Mariborska stolnica slavi svoj "rojstni dan" 19. oktobra. To je vsakoletni spomin na 19. oktober 1890, ko so stolnico docela prenovili in na novo posvetili. 

Stolnica ima tudi svoj "god", ko 24. junija slavi Rojstvo Janeza Krstnika, ki je zavetnik stolnice in Stolne župnije. Temu prazniku po domače pravimo žegnanje - god farnega zavetnika, proščenje, ponekod tudi lepa nedelja.

Zanimivo je, da so mestni očetje že leta 1300 iz mestne župnijske cerkve vzeli simbol goloba, ki ga srečamo v prizoru, ko Janez Krstnik krsti Jezusa v reki Jordan. Golob kot simbol Sv. Duha poslej tvori mestni grb, ki ga v zadnjih letih na novo odkrivamo kot vabilo h globlji identifikaciji s preteklostjo iz katere raste sedanjost in v njej že nastaja prihodnost.

V stolnici, ki je mati in duhovno žarišče škofije, se vedno veliko lepega dogaja. Pomemben dogodek je vsakoletno posvečenje novomašnikov, na praznik apostolov Petra in Pavla. Mnogi starši želijo, da so njihovi otroci krščeni v stolnici. Tu se obhaja sv. birma; veliko zaročencev iz mesta in okolice se želi poročiti v stolnici in tu začeti skupno pot življenja. 

Stolnica pa je na poseben način pravi romarski kraj tudi zaradi tega, ker tu počiva blaženi škof Anton Martin Slomšek, in imamo v njem prvega domačega svetnika in vzornika krščanskega življenja.

Na področju Stolne župnije je še cerkev Sv. Alojzija (1769), grajska kapela Loretske Matere božje (1653), cerkvica Sv. Barbare na Kalvariji (1681), kapela šolskih sester v Strosmajerjevi ulici (1886) ter minoritska cerkev in samostan iz leta 1250.
 

 

Slomškov trg leta 1917